Beli Sladoled - Slike za nikamor

BELI SLADOLED - Slike za nikamor

STUDIO 8 , Galerija TukadMUNGA. Soteska 8

18.12. ob 20h - 31.12.2009

BELI SLADOLED je svetovno znana slikarska skupina dveh akademskih slikarjev, Mihe Perneta in Leona Zuodarja, ki se ukvarjata z razvijanjem risbe kot avtonomnega likovnega medija. Beli sladoled deluje po principu »Kinder jajčka«, kar pomeni da je vsaka razstava presenečenje zase. Nerada ponavljata stvari, ki sta jih že pokazala, čeprav se ponašata z lepo zbirko vrhunskih risb na papirju. Risbo dojemata zelo široko, zato se ne omejujeta zgolj na risbo kot uokvirjen - končni likovni izdelek, ampak z njo živita v širšem pojmu besede; kot del vsakega dneva posebej ju spremlja skozi različne priložnosti in situacije. Njune risbe so žive forme, ki ob stiku z gledalcem sprožijo vidne reakcije, največkrat smeh. Ob takšnih interakcijah sta ugotovila, da risba ni zgolj nek sterilen likovni medij ampak je lahko mnogo več, saj se prav v njeni sproščenosti odpira njena najvišja kvaliteta. Poleg stalne zbirke risb, sta izdala v samozaložbi samostojni eksperimentalni strip album, knjižno zbirko risb prijateljev risarjev, sodelovala sta na različnih umetniških prireditvah, razstavah in publikacijah. Skupina deluje pod okriljem priznanih kustosov Erdo Krapa in Krokodil Bambija.

Beli sladoled (White ice cream) is a world-known painting group consisting of two academic painters, Miha Perne and Leon Zuodar. They develop drawing as an autonomous fine art medium. Beli sladoled acts on the principle of the »Kinder egg«, which means that their every exhibition is a surprise on its own. We don't like to repeat things that we have already shown, even though we take pride of our vast collection of top-quality drawings on paper. We take the drawing in a wider context, not just as a framed picture, but rather we live with it in a broader meaning of the word; like a part of every day it follows us through various opportunities and situations. Our drowings are living forms that set off visible reactions in contact with the viewer, mostly laughter. Seeing such reactions we decided that the drawing is not just a sterile fine art medium, but it can be much more because its gratest quality is seen through its casualness. Beside our permanent collection of drawings we have released an indipendent experimental comic strip album, a book compilation of drawings from different european artists, we have also cooperated with various artistic events, exhibitions and publications. The group operates under the wing of the acclaimed curators Erdo Krap and Krokodil Bambi.

info@belisladoled.org
belisladoled.org
Produkcija Studio8, Soteska 8, 1000 Ljubljana

TINA DRČAR - razstava plakatov ob 10. obletnici Defonije

STUDIO 8 , Soteska 8

7.12. ob 20h - 18.12.2009

Defonija je koncertna serija, ki sproža številne učinke, z njimi pa tudi nesporazume. Najraje jo vtaknejo v predal »jazz«, čeprav gre pri njej v osnovi za najrazličnejše improvizacijske prakse. Ja, z njimi kajpak tudi »jazzovske«. Na Defoniji se nikdar ne ve, kaj bomo prejeli, pa vendarle lahko nekako vemo, kaj pričakovati – tvegano, radikalno igro, vožnjo v nepredvidljive smeri in glasbeno svežino. Vsekakor pa Defonija ni prostor za enodimenzionalnosti, monokulture, žanrsko zaprtost vase. Defonija je priložnost za užitek v muzikah in poslušalska šola obenem.

Dobro vemo, kako je s poslušanjem danes, v času navidezne dostopnosti vsega. Poslušanje je v glavnem regresivno, v okolju, kjer gredo reči »skoz eno uho noter, skoz drugo ven«, pa tudi nepotrebno: Napeljuje k zgodovini, spominu, koncentraciji, empatiji, dialogu, polilogu. Velika večina ljudi poslušanje zamenjuje z »uboganjem«, s »poslušljivostjo«, in pri tem ne ve, da obstoji tudi glasba, ki se ne giblje ves čas enakomerno, predvidljivo in ne ponuja varnih zatočišč. Na svetu je tudi glasba, za katero si je treba vzeti čas.

Tina Drčar si je vzela čas za Defonijo. To se pravi, da rada posluša in da pri tem – kar pri tem ni zanemarljiv podatek – ni niti malo poslušna. Slednje dejstvo jo zelo približa samim muzičistom, muzičistkam, ki jih na svoj oder vabi Defonija. V svojem likovnem postopku, s katerim vizualizira izjemno zmuzljiv in občutljiv glasbeni material, je Tina pokazala naravnost neverjetno stopnjo seganja po bistvu: Nikdar sicer ne vemo, kaj bomo prejeli na koncertu, a s Tininih plakatov in letakov nam je zadeva že precej bolj jasna. Kdor med nastopajočimi vidi njeno delo, ta se po navadi zastrmi, vpraša za avtorico, za izvod, hoče tak dizajn na svojem novem albumu ... Defonija in njeni ljudje že po svoji »notranji naravi« cenijo avtorski pristop, svet pogumnih unikatov, in če jih avtorica oplazi z njihovo najintimnejšo noto, potem še toliko lepše. Kakor je Defonija odvisna od socialnega momenta, od poslušalske odzivnosti, tako nanjo vplivata tudi plakat, letak. Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da je pot sklenjena – Tina posluša material, ta pa je, ko je odigran »v živo«, takšen, kakršen je, tudi zaradi njene likovne vloge. Špil je namreč splet neverjetnih okoliščin. Če so pod odrom trije fotografi, je drugačen kakor tedaj, ko ni nikogar. Če med publiko kdo kaj pripomni, se to v naslednjem hipu zasliši z odra. Če sta plakat in letak narejena z znanjem in ljubeznijo, se znanje in ljubezen poznata tudi v zvenu.

Tina Drčar je z leti postala nepogrešljiv del tiste skupnosti, ki je v širnem glasbenem svetu sicer – po krivici – marginalizirana, a je med najmočnejšimi. Pravi pravcati hard-core. V Defoniji so namreč doma zvesti ljudje, ki ne lažejo in ne slavijo lahkih zmag. Velik užitek je sodelovati z osebo, ki brez velikih in odvečnih besed ve, za kaj gre v takšni muziki.

Miha Zadnikar

vodja koncertnega cikla Defonija