Intervju z Mašo Ogrizek za Dnevnik

GALERIJA KOT PROSTOR DRUŽENJA

Galerija TukadMunga je "artist run space", saj sta Iskra Beličanska in Vladimir Leben, ki skupaj s sodelavci vodita galerijo, tudi sama slikarja. V pritlični sobi hiše v Soteski 8, v ožjem jedru Ljubljane, so že njihovi predhodniki zadnjih nekaj let organizirali umetniške projekte v obliki odprtega ateljeja, delavnic in razstav, sami pa so se skupaj z lastnikom stavbe, ki jim je odstopil prostor v brezplačno uporabo, nedavno odločili, da v njem odprejo galerijo. "Lastnik stavbe je tudi sam soustanovitelj društva Studio osem, pod okriljem katerega vodimo galerijo, in podpira njeno delovanje tako prostorsko kot finančno. Ker so se naši interesi in vizije ujeli, smo spontano začeli organizirati različne dogodke, ki so nas pripeljali do ustanovitve TukadMunge," pojasnuje Iskra Beličanska.

Pritlični prostor so prevzeli v začetku marca in se takoj lotili temeljite prenove. Od samega začetka jim je bilo jasno, da nočejo klasične galerije, ampak želijo galerijske projekte povezati tudi s projekti na odprtih, zunanjih površinah. K temu jih je, kot pravi Vladimir Leben, nagovarjala tudi sama lokacija. "Pravzaprav gre za skupek različnih prostorov: zadaj za hišo je čudovit vrt, pred galerijo pa veliko dvorišče, ki sicer ni v naši lasti, ampak je javna površina. Dvorišče je že samo po sebi nekakšna galerija na prostem, saj so pročelja hiš polna grafitov."

Ekipa društva Studio osem želi v TukadMungi predstavljati čimbolj raznorodne umetniške izraze, saj prihajajo tudi sami z različnih področij. Del programa se opira na donacije, del sredstev pa so pridobili tudi na projektnih razpisih MOL in JSKD. V nekaj mesecih od odprtja so izpeljali nekaj slikarskih in fotografskih razstav ter projekcijo poljskih eksperimentalnih animiranih filmov z živo glasbeno spremljavo na vrtu. Ko bodo dobili ustrezna dovoljenja, bodo povabili različne ulične umetnike, da na okoliških stavbah izdelajo stenske poslikave, mozaike... "Načrtujemo tudi sodelovanje z umetniki, ki jih zanimajo teme, povezane z javnimi površinami; ni nujno, da prav tu, lahko tudi kje drugje v mestu, a bo to nekako povezano z galerijo," še dodaja Vladimir Leben.

Začeli so z avtorji, ki jih poznajo in v katere verjamejo, počasi pa - predvsem zaradi povečanega zanimanja in želje po odprtem delovanju - vpeljujejo utečen način dela z razpisi oziroma prijavami. "Eden glavnih kriterijev pri izboru razstavljalcev je kakovost del ne glede na umetnikove pretekle reference. Pomembno je, da se čuti, da ta prostor ni naš, ampak prostor umetnikov, ki v njem razstavljajo. Ker smo tudi sami umetniki, nam je taka perspektiva blizu," poudarja Iskra Beličanska.

Pomembni pa niso le razstavljalci, ampak tudi obiskovalci, ki jih vabijo na svoje dogodke prek svoje spletne strani, obveščanja v medijih, Facebooka, e-mailov, osebnega mreženja... Vse od odprtja k njim prihajajo zelo raznolike skupine ljudi, vzdušje pa je vedno zelo sproščeno. "Beseda galerija ima za večino ljudi nekoliko strašljiv prizvok. Naš namen je bil že od samega začetka, da odpremo prostor, ki ne bo zgolj galerija, ampak tudi prostor druženja," zaključuje Iskra Beličanska.

Reportaža neinstitucionalni prostori umetnosti

Beseda galerija ima za večino nekoliko strašljiv prizvok

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042291028

Dnevnikov objektiv - petek, 14.08.2009Tekst: Maša Ogrizek, Urška Jurman

Razstava rizb Dime Temkov in Aleksandar Niševič Aco

Televizija Slovenija odmevi:

KULTURA ob 22h

http://tvslo.si/predvajaj/kultura-ob-22h/ava2.77569635/

.....................................................................................................

REPORTAŽA/REDY-MADE GALERIJA NA PROSTEM

Intervju za Pocestnica /Dnevnik/ Nedelo, 18. aprila 2010
UMETNOST NE RAZVREDNOTIŠ ČE SE Z NJO ŠALIŠ